Prva številka
Prva (dvojna) številka, ki je pred nami, je seveda "kažipotna" in "preizkusna" hkrati. Njeno jedro je nastalo tako, da je uredništvo osebno povabilo okrog 30 strokovnjakov, da iz svoje delavnice in potekajočega raziskovalnega dela prispevajo članek za prvo (ali prihodnjo)
številko nove revije.
Druga številka
Revija Stati inu obstati, ki je pred vami, v drugem letu svojega izhajanja kot "revije za vprašanja protestantizma" nosi zaporedno številko 3-4. Po
dvojni številki (1-2) iz prvega leta s tem izražamo in poudarjamo kontinuiteto ne glede na pogostost izhajanja in hkrati puščamo odprta vrata za – zaželeni
– izid tudi dveh posameznih številk v letu.
Tretja številka
Letošnja dvojna številka bo izšla tako rekoč pred vrati leta 2008,
Trubarjevega leta, 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Ko pišem –
konec avgusta – te besede, se sicer ne morem znebiti vtisa, da je za del
uradne slovenske javnosti Trubarjev jubilej kar nekakšno nevšečno
breme, ki nesrečno sovpada s preobremenjenostjo uradne Slovenije s
predsedovanjem Evropski uniji v tem letu, poleg tega, da se zdi, da ji
je pozornost do Trubarja in protestantizma že tako in tako bolj
izsiljena koncesija »drugi strani« kot pa stvar lastnega prepričanja in
presoje …
Četrta številka
Letošnja številka revije ne izhaja v navadnem letu, izhaja v jubilejnem
Trubarjevem letu. Če si je Slovensko protestantsko društvo
Primož Trubar z revijo v preteklih letih – včasih tudi bolj osamljeno –
prizadevalo za negovanje spomina, širjenje vedenja o pomenu Trubarja
in protestantizma ter za aktualizacijo njegovih dosežkov in če
smo že zato v lanski številki nekoliko zaskrbljeno spraševali, ali ne bo
šla 500. obletnica Trubarjevega rojstva preveč mimo sedanjih generacij,
je letos, hvala bogu, drugače …
Peta številka
Trije razlogi so botrovali obsežnosti letošnje dvojne številke. Najprej Trubarjeva dediščina, v ožjem smislu dediščina raziskovanja in razpravljanja, ki ga je spodbudila lanska Trubarjeva obletnica in ki je zdaj še klicala k objavi; potem letošnji jubilej, 500. obletnica rojstva Jeana Calvina, mimo katere ne more nobena »revija za vprašanja protestantizma«; slednjič hotenje, da po besedilih, ki so bila že zaradi Trubarjevega jubileja obrnjena v preteklost 16. stoletja, tokrat spet z večjim poudarkom in obsegom obravnavamo sodobne vidike in širše učinke protestantizma.
Oktober 2010
Stati inu obstati kot »revija za vprašanja protestantizma« ni usmerjena predvsem ali celo zgolj v preteklost (reformacija 16. stoletja): z objavami v dosedanjih številkah in tudi v letošnji smo to dokazali in dokazujemo. Pa vendar fascinantne osebnosti in dogajanja iz te preteklosti – navsezadnje prav zaradi njihovega pomena za sodobnost – vedno znova izzovejo našo pozornost. Če smo se po veliki Trubarjevi obletnici leta 2008 lani posebej spomnili 500. obletnice rojstva Jeana Calvina, je letos za nami 450. obletnica smrti Luthrovega najožjega sodelavca Philippa Melanchthona in ne brez zveze z njim tudi 460. obletnica izida prve slovenske knjige.
Prva (dvojna) številka, ki je pred nami, je seveda "kažipotna" in "preizkusna" hkrati. Njeno jedro je nastalo tako, da je uredništvo osebno povabilo okrog 30 strokovnjakov, da iz svoje delavnice in potekajočega raziskovalnega dela prispevajo članek za prvo (ali prihodnjo)
številko nove revije.
Revija Stati inu obstati, ki je pred vami, v drugem letu svojega izhajanja kot "revije za vprašanja protestantizma" nosi zaporedno številko 3-4. Po
dvojni številki (1-2) iz prvega leta s tem izražamo in poudarjamo kontinuiteto ne glede na pogostost izhajanja in hkrati puščamo odprta vrata za – zaželeni
– izid tudi dveh posameznih številk v letu.
Letošnja dvojna številka bo izšla tako rekoč pred vrati leta 2008,
Trubarjevega leta, 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Ko pišem –
konec avgusta – te besede, se sicer ne morem znebiti vtisa, da je za del
uradne slovenske javnosti Trubarjev jubilej kar nekakšno nevšečno
breme, ki nesrečno sovpada s preobremenjenostjo uradne Slovenije s
predsedovanjem Evropski uniji v tem letu, poleg tega, da se zdi, da ji
je pozornost do Trubarja in protestantizma že tako in tako bolj
izsiljena koncesija »drugi strani« kot pa stvar lastnega prepričanja in
presoje …
Letošnja številka revije ne izhaja v navadnem letu, izhaja v jubilejnem
Trubarjevem letu. Če si je Slovensko protestantsko društvo
Primož Trubar z revijo v preteklih letih – včasih tudi bolj osamljeno –
prizadevalo za negovanje spomina, širjenje vedenja o pomenu Trubarja
in protestantizma ter za aktualizacijo njegovih dosežkov in če
smo že zato v lanski številki nekoliko zaskrbljeno spraševali, ali ne bo
šla 500. obletnica Trubarjevega rojstva preveč mimo sedanjih generacij,
je letos, hvala bogu, drugače …
Trije razlogi so botrovali obsežnosti letošnje dvojne številke. Najprej Trubarjeva dediščina, v ožjem smislu dediščina raziskovanja in razpravljanja, ki ga je spodbudila lanska Trubarjeva obletnica in ki je zdaj še klicala k objavi; potem letošnji jubilej, 500. obletnica rojstva Jeana Calvina, mimo katere ne more nobena »revija za vprašanja protestantizma«; slednjič hotenje, da po besedilih, ki so bila že zaradi Trubarjevega jubileja obrnjena v preteklost 16. stoletja, tokrat spet z večjim poudarkom in obsegom obravnavamo sodobne vidike in širše učinke protestantizma.
Stati inu obstati kot »revija za vprašanja protestantizma« ni usmerjena predvsem ali celo zgolj v preteklost (reformacija 16. stoletja): z objavami v dosedanjih številkah in tudi v letošnji smo to dokazali in dokazujemo. Pa vendar fascinantne osebnosti in dogajanja iz te preteklosti – navsezadnje prav zaradi njihovega pomena za sodobnost – vedno znova izzovejo našo pozornost. Če smo se po veliki Trubarjevi obletnici leta 2008 lani posebej spomnili 500. obletnice rojstva Jeana Calvina, je letos za nami 450. obletnica smrti Luthrovega najožjega sodelavca Philippa Melanchthona in ne brez zveze z njim tudi 460. obletnica izida prve slovenske knjige.