Stati inu obstati

Trubarjeva kolesarska pot.

Avtor: mag. Viktor Žakelj / Ogledov: 886 / Komentarjev: 2

Leto se spominjamo rojstva duhovnika - pastorja Primoža Trubarja, gotovo največjega Slovenca prejšnjega tisočletja, moža, ki nas prvi poimenuje za Slovence, odkrije naš knjižni jezik, poskrbi za prve tiskane knjige v našem jeziku, je organizator našega šolstva in knjižničarstva, bil je pisatelj, prevajalec, teolog in organizator slovenske protestantske cerkve..., človek številnih talentov in neizmerne energije. Doma se ga spominjamo – no ja na pričakovan način, ničesar, kar se je do sedaj zgodilo, ni moč šteti za presežek. Spoznanje, da je bil on pač primus, torej prvi, mož, ki je bil na začetku slovenske etnogeneze, da njemu gre zasluga, da smo to, kar smo, narod z lastnim jezikom in kulturo, da smo končno postali tudi nacija, žal še ni prevladujoče prepričanje – podalpska zatohlost, pač.

Naše društvo se že leta prizadeva, da bi Trubar in njegovi ter celotna reformacija vstopili na velika vrata v slovensko zavest, da bi svetu tudi na ta način pokazali, da smo ne le fizično ampak tudi v duhovnem smislu od nekdaj del Evrope, da ni aktualna politika prva, ki razmišlja, kako naše južne slovanske sosede z nemirnega Balkana integrirati v razviti svet, itd. Zato smo v društvu veseli sleherne pobude, ki je tako ali drugače povezana z reformatorji in reformacijo, tem usodnim dejanjem slovenske zgodovine. Tudi pobude Franca Glihe, da v čast Trubarja naredimo kolesarsko »Trubarjevo pot«, po vzgledu mnogih poti, ki jih pozna Avstrija, Nemčija, Švica in druge razvite evropske države. Pot sta domislila Gliha in Savič, večino sponzorjev pridobil Gantar, na pot, neke vrste sodobno romanje, pa smo krenili:Alenka in Andrej Gantar, Joži in Franci Gliha, Andreja in Stane Savič ter Helena in Viktor Žakelj.

To je bilo res lepo vandranje od 28. 6. do 7. 7., ko smo se kombijem vrnili domov. Bilo je to srečanje s čudovito pokrajino, ki je kolesarjenju prijazna, na svojski način smo podoživeli Trubarjeva potovanja, ki so sama po sebi spoštovanja vredna, povsod, kjer smo kolesarili in bivali, smo z dresi za katere je poskrbel Gantar, promovirali Trubarja in Slovenijo, v Trubarjevih krajih so nas bili povsod veseli, spoznali smo profesorja, ki bo na Nemškem uveljavljal idejo »Trubarjeve poti« in že naslednje leto lahko pričakujemo kolesarje v nasprotni smeri in še in še.

Bilo je čudovito. Pot je dosegljiva vsakemu katerih zadnjice niso povsem tuje s kolesarskimi sedeži – z ženo sva kronski dokaz za povedano.

Sledite nam. Ne bo vam žal.

V nadaljevanju prilagam kratek opis poti, ki jo je pripravil naš uspešen vodja poti g. Savič